nedelja, 15. februar 2015

Pravo veganstvo, miti/resnice

Spoštovani!

Ker se velika večina še ne zaveda kako izgleda pravo veganstvo bom spisala o tem sestavek, širši javnosti bolje predstaviti takšen način prehranjevanja.


 Kaj je veganstvo?

Kaj jedo vegani?

[i]Vegani ne uživajo nobenih živil živalskega izvora, med katere sodijo meso (kopenskih in morskih živali), mleko in mlečni izdelki, jajca in med. Prehrana veganov torej sloni predvsem na rastlinski osnovi (izjeme so na primer sol, jod, voda, vitamin B12 ipd.).

Prehransko najbogatejša, uravnotežena in poceni hrana vključuje žitarice, stročnice, sadje, zelenjavo, oreščke in semena. Če si želimo ohraniti vitalnost in zdravje, naj le-ta sestavlja naš jedilnik. Najdemo jo v vsaki manjši ali večji trgovini z živili. Z veganskim načinom življenja boste ne samo bolj zdravi, ampak boste celo prihranili.

Predelana rastlinska hrana, kot so npr. vnaprej pripravljeni izdelki, veganski "siri", sladice ipd. so lahko v pomoč pri prehodu s standardnega načina prehranjevanja na vegansko prehrano, bolje pa je jesti polnovredno, čim manj predelano hrano.

Rastlinska prehrana pomaga vzdrževati vitko postavo, zdravo telo in jasnost misli. Znano je, da lahko polnovredna rastlinska prehrana pomaga pozdraviti ali prepreči razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, rakavih obolenj, tumorjev, putike, gnitja zob, aknaste in mastne kože, visokega pritiska, osteoporoze, polipov, hemeroidov, multiple skleroze, bolezni ledvic, jeter, prebavil, želodca in še mnogih drugih bolezni, ki so posledica slabega oziroma nezdravega življenjskega sloga. Seveda pa nezdrav življenjski slog ne pomeni le uživanja živalske prehrane, temveč tudi kajenje cigaret, pitje alkohola in jemanje različnih drog, pomanjkanje spanca, premalo gibanja, sonca in še kaj.[/i]

vir: http://www.vegan.si/ziveti-vegansko/prehrana/


Mnogi mislijo, da stradamo, da ne jemo zdravo, da ne dobimo v telo vsega potrebnega.
Z vegeterijanstvom sem pričela s svojimi 3 leti, vegan postala pri 17.

[i][u]Kako izgleda takšna hrana? Vsa hrana spodaj navedena je IZKLJUČNO veganska. Tudi sir je veganski![/u][/i]


[b]PRIMERI HRANE IN VEGANSTVA SPLOŠNO:[/b]









































ZAKAJ VEGANSTVO?
Vsako leto samo v Ameriki v klavnicah pobijejo 8 milijard živali za hrano. To je več kot 250 živali na sekundo. Reja živali na farmah je kruta in neekološka. Uživanje živali je slabo za naše zdravje in velikokrat vodi k najrazličnejšim boleznim, vključno z srčnim napadom, kapi, raku, sladkorni in debelosti.

...za živali
V današnjih farmah ali boljše povedano 'tovarnah', ravnajo
z živalmi kot s stroji. Da bi dosegli maksimalno proizvodnjo, uporabljajo najrazličnejše bližnjice, kot so: antibiotiki, hormoni, mamila in druge kemikalije s katerimi krmijo živino. Vse te živali preživijo svoje kratko življenje stlačene v kletkah, ter zvezane in zaprte za ograjami, kjer se ne morejo obrniti ali raztegniti svoja krila. Veliko jih ne dobi niti sape svežega zraka, potem pa jih strpajo v tovornjake na mučno vožnjo do klavnic, pogosto v ekstremnih vremenskih razmerah in vedno brez vode in hrane.




...za okolje
Veliko ljudi je zaskrbljeno zardi onesnaževanja okolja, ne zavedajo pa se, da k temu veliko prispeva tudi reja živali in vsa industrija, ki stoji za tem. Današnje farme puščajo za seboj tako onesnaženje, da bodo generacije, ki bodo prišle za nami prisiljene plačati ceno. Z intenzivno rejo živali, človek uničevalno izčrpuje naravna bogastva. Namesto da bi hrano pojedli ljudje, gre večina svetovnega pridelka za krmo živali v farmah. Zaradi tako ogromne potrebe hrane za krmo živali, človek seka gozdove in jih spreminja v polja in pašnike. Količina odpadkov, ki jih proizvede živalska farma je več kot 130-krat večja, od človeške. Človeška odvisnost od mesa počasi zastruplja in uničuje zemljo, vodo in zrak.



...za zdravje
Človeško telo nima nobene potrebe po živalskem mesu ali mleku. Vsa potrebna hranila, ki so pomembna v človeški dieti (amino kisline, maščobne kisline, vitamini&minerali) proizvedejo rastline in mikro organizmi. Živalski izdelki vsebujejo tudi te reči, toda človek jih z uživanjem dobi iz druge roke. Poleg tega, živalski izdelki vsebujejo sestavine, med katerimi prevladujeta maščoba in holesterol. Meso vsebuje tudi pesticide in druge kemikalije, ki so do 14 bolj koncentrirane ko tiste v sadju in zelenjavi. Ljudje, ki uživajo živalske izdelke imajo 40% več možnosti, da dobijo raka in veliko bolj tvegajo, da zbolijo za sladkorno, osteoporozo, debelostjo, artritisom, srčnimi bolezni in zastrupitvijo z hrano. Če samo pogledamo živali, ki praktično ne poznajo bolezni, lahko takoj ugotoviš, da se večina človeštva trpi za raznimi boleznimi in okvarami predvsem zaradi napačne prehrane.

Vir: http://kid.kibla.org/~gverila/vegansvet/zakaj_vegan.htm

Večina so moje izkušnje bolj ali manj enake hodila sem na veterino na praksi se marsikaj vidi, izve ko greš k različnim farmam, klavnicam, kmetom ipd. o marsikateri bolezni se učiš, ki nastanejo, ker kmetje prehitro odstavijo teličke od mater, krmijo nepravilno, nimajo možnosti izpusta, betonska tla ipd.

Povsod je neko pomanjkanje. če ne druga vsaj to, da dobijo živali artritis in razne prelžanine, ker spijo na betonu. privezati psa na verigo je absurd, privezati govedo pa povsem sprejemljivo?

 Ubijati ljudi je absurd, ubijati živali spet ok jejmo čim več živali? Kako lahko obstaja HUMAN UMOR? Te laži z bolanimi otroki, vegiji ipd. so plod NEPRAVILEGA prehranjevanja in ne zaradi vegi hrane, vsak, ki je PRAVILNO vegi bo zdrav in kot vemo tudi MEDIJI napihujejo in povedo to kaj paše NJIM, lažejo.

Od DIJAKA IZ VETERINE:
9 November at 10:38 · Unlike · 2
Zdaj pa lahko povem, da sem en teden živel z VEGANI (torej ljudmi ki ne jejo NIČ živalskega - niti jajc, mleka itd..) In kako je zgledal njihov jedilnik? UFFF, ne morem povedati vse kaj so jedli ker je bilo vsega preveč To je bilo toliko sestavin, da ne znam povedat! In ko pogledaš malo vsebnost beljakovin ipd, vidiš, da oni zauživajo čisto isto mero vsega kot mi, ki jemo meso. Le pravilno morajo znati jesti in vedet kaj dajejo v sebe.

 Sam sem bil na praksi, mogel sem to delati žal! Krave smo razroževali, da se na travniku ne bi poklale med sabo! In kako je to potekalo? Kravo smo zvezali s vsakim rogom na eno stran ograje, vbrizgali lokalni anastetik, ki niti ni primil in smo že delali. Krave so od bolećin znorevale, se premetavale in se poškodovale. Je to ok? TOLIKO O VETERINI ANE? In tisti, ki mislite, da je veterina samo cartanje živali in da je vse takoooo lepo, vse po protokolu in da v klavnicah uporabljajo Hasap sistem vedno - krepko se motite.

 Problem je ker je cerkev, stoletja govorila, da živali nimajo čustev, nimajo duše in so kot predmeti, nič ne trpijo, kar je velika laž. Dejstvo, je da oni dobro vedo, zakaj so to počeli in dobro vedo, zakaj se posiljuje ljudi z mesom in živalskimi izdelki. Trpljenje živali se prenaša na ljudi in če ljudje trpijo, je cerkev polna, oz. ljudje bolj zapravljajo, ker so nesrečni. Vse je z namenom, zato pa se morajo ljudje osvestiti, da je to narobe in da imajo tudi živali pravico do življenja. No zdaj pa kaj vegetarijanci jejo?!?! Solatka, paradajzek, kumarce pa je to to??? Zdaj pa lahko povem, da sem en teden živel z VEGANI (torej ljudmi ki ne jejo NIČ živalskega - niti jajc, mleka itd..) In kako je zgledal njihov jedilnik? UFFF, ne morem povedati vse kaj so jedli ker je bilo vsega preveč To je bilo toliko sestavin, da ne znam povedat! In ko pogledaš malo vsebnost beljakovin ipd, vidiš, da oni zauživajo čisto isto mero vsega kot mi, ki jemo meso. Le pravilno morajo znati jesti in vedet kaj dajejo v sebe.

IN IZ NAŠE PREČUDOVITE PRAKSE NA VETERINI: da ne bi o tem kako se prašiče povsod na živo kastrira, potem pa se malo pozanimaš na okrog in vidiš, da drugje pa tega sploh ne počno, se malo pozanimaš in izveš, da so napačno pripričai, da anestetik ubije prašičke, se malo pozanimaš in izveš, da svinje sploh ne bi smele biti vso življenje zaprte not brez da 1x vidijo svetlobo. grem do profesor. ročenoviče študirala zootehnike, izvem resnico, anestetik se uporablja povsod v Avstriji , stalna praksa, vendar je drag, zato lažje rezati moda na živo. Dijaki zlagani z neresnico....  Še enega veterinarja, ki se bavi s prašičerejo izvem, da se v Avstriji VEDNO uporablja anestetik, ne pa rezanje mod na živo..

OD KDAJ OBSTAJA HUMAN UMOR? Tega pri človeški rasi ni? Ker so pa živali za vas, manjvredne pa naenkrat je? A tudi človeka kdo umori humano? Človeka kdo posili humano? DAJTE VKLOPIT MOŽGANE IN NE SLEDIT ČREDI OVAC. Nehajte s specizmom. Doma čohate svoje ljubke kužke, po drugi strani pa koljete in jeste "manjvredne" živali? Samo ne imenujte se ljubitelji živali. Razumem, da ima vsak svoje mnjenje, nič ne vsiljujem, zato sem dodala svojega. Kot tudi vi dajate svojega
RADA IMAM VSE ŽIVALI, prijateljev ne jem, je pa to odločitev posameznika.




RECEPTI:

http://vegan.si/ziveti-vegansko/prehrana/recepti/
http://zeleniponedeljek.si/index.php?option=com_sobipro&sid=168:veganski_recepti&Itemid=233

http://alternativno-zdravljenje.si/presni-recepti/veganski-recepti/


MESNA PREHRANA:

Živali so mnogokrat rejene v nevdržnih pogojih, nikoli videle svetlobe,(prašiči) pripete na verigo (govedo), v premajhnih kletkah ( kokoši), [b]za čim hitrejšo rast pa uživajo hrano zasuto s hormoni, kar ljudje jedo.[/b]
[u]VSAKA žival pred klanjem doživlja stres, ob tem se sproščata adranalin, noradrenalin, razno- razni  hormoni, ki jih človeka uživa.[/u]

Večina mesa povzroča rakava obolenja, srčno-žilne bolezni, holesterol ( sploh jajce so še tukaj poglavitne poleg mesa)

[b][i]LJUDJE SMO EDINA VRSTA, KI PIJEMO MLEKO "MATERE" PO ODSTAVITVI. Le da... Ta matera ni naša.

Dandanes v 21. stol. je toliko alterativ toliko različnih knjig, hrane, nadomestkov, da je reči, da brez mesa ne moremo živeti neumno.[/i][/b]



Zakaj je polnovredna rastlinska prehrana pomembna?
                                      
Ljudje so se tisočletja prehranjevali z živili iz svojega okolja, torej s sezonsko hrano. Težava je nastopila v minulih desetletjih industrializacije, ko je strojno predelana hrana izgubila bistvena hranila. Sodobni človek izbira hrano glede na videz, okus, ceno in hitrost priprave, vendar razvrednotena, pomanjkljiva prehrana pušča resne posledice na zdravju.
Zdravilnost presne rastlinske hrane
Presna hrana pomeni živila, ki niso toplotno obdelana ali segreta nad 45 stopinj Celzija. To pomeni, da uživamo sveže sadje in zelenjavo.

Klinika dr. Bicher - Brennerja v Zürichu, klinika Vita Nova na Švedskem in klinika prof. Zabele na Bavarskem so zaslovele po ozdravitvi bolezni po prehranjevanju z biološko presno prehrano.

Ugotovili so, da presna živila uspešno zdravijo nekatere bolezni. Z meritvami so dokazali, da se dvignejo mikroelektrične sile v celotnem telesu ter vplivajo na boljše presnavljanje, prekrvavitev in oskrbo celic s kisikom. Vse to veča odpornost telesa proti boleznim in omogoča zdravljenje. Zato menijo, da je presna hrana zares »živa hrana«.

Vitamini A, C in E iz presne hrane so preprečevalci raka. Nekatere vrste zelja, na primer brstični ohrovt, in cvetača vsebujejo snovi, ki zmanjšujejo dojemljivost za rakaste bolezni.

Biološko predelana hrana je polna kalija in vsebuje manj natrija. V umetno gojeni zelenjavi pa je več natrija in manj kalija, če na to dodamo še kuhinjsko sol, se ravnovesje podre. Pomanjkanje kalija povzroči utrujenost, obolenja in zmanjšano odpornost. S presno hrano je oskrba celic s kisikom boljša in odpornost večja.

V poletnih mesecih nam domači vrt in trg nudita pestro izbiro živil, polno vitaminov. Da bi našemu zdravju čim bolj koristila, jih uživajmo sveža in nepredelana.

Prof. dr. Werner Kollath je zdrava živila razporedil v tri skupine, pri čemer je prva skupina najboljša za naše telo.

1.      Živila v svoji naravni obliki:
a.       semena, oreščki
b.      žitno zrnje
c.       sadeži
d.      sveža zelenjava

2.      Mehansko predelana sveža žita:
a.       hladno stiskana olja
b.      zdrob in moka iz celega žitnega zrnja
c.       narezane solate
d.      naravni sadni in zelenjavni sokovi

3.      Fermentativno spremenjena živila:
a.       kvas
b.      nekuhane fermentirane žitne jedi
c.       sokovi
d.      kisana zelenjava

Določene jedi je po njihovi vrednosti poimenoval tudi mrtva živila:
1.      kuhana, pečena, ocvrta hrana: vse vrste kruha, peciva, kuhane žitne jedi in segreta zelenjava;
2.      konzervirana hrana, pecivo, čokolada, marmelada, sadne konzerve, zelenjavne konzerve;
3.      industrijski izdelki: predelana zelenjava, umetno pridelane maščobe in beljakovine, škrob, beli sladkor, bela moka, beli zdrob in testenine, umetni vitaminski pripravki, mlečne konzerve.

Ta seznam nam lahko pomaga pri vsakdanjih odločitvah pri nakupu in v kuhinji. Vsekakor je bolje pripraviti svežo sadno solato kot kupiti konzerviran kompot. Pojejmo torej najboljše: svež sadež.

Preden sežemo po sladkorju, moramo vedeti, da sladkor oropa organizem zalog vitamina B in kalcija iz okostja in zobovja. Ugotovili so, da sladkor onemogoča izkoristek in prebavljivost zdravih živil.

Raziskava, ki je zajemala 30.000 bolnikov v dobi štirideset let, je potrdila, da se je, ko so iz prehrane bolnikov črtali beli sladkor, prebavljivost polnovredne hrane polagoma izboljšala, kar je pripomoglo k okrevanju.

Anamarija Novak


viri
Recepti za biohrano, Marija Omahen, 1991.
McDougallov načrt, John McDougall, 2011, Založba Sitis.

http://www.kalcek.si/zdravilni-ucinki-presne-rastlinske-prehrane-zdravilnost-ras.html


RECEPTI



Za pripravo palačink potrebujete:

Za testo:

Sojino, ajdovo, proseno in amarantovo moko (ali katero drugo brezglutensko moko)
Sojino, ovseno ali riževo mleko
Stlačeno banano
Malo mineralne vode
Malo prave vanilije v prahu
Nastrgana lupinica bio limone
Ščep vinskega kamna
Z mešalnikom dobro zmešajte moko, mleko, stlačeno banano, cimet, vanilijo, limonino lupinico, vinski kamen in mineralno vodo. Masa naj bo nekoliko bolj gosta kot tista pri navadnih palačinkah.

Na kokosovem maslu specite palačinke.

Za nadev:

Jabolka
Kokosovo maslo
Kokosovo moko
Cimet
Sojino smetano
Olupite jabolka in jih narežite na manjše koščke.  V kozici raztopite kokosovo maslo in nato vanjo stresite jabolka. Kuhajte na majhnem ognju, dodajte malo kokosovih ostružkov in žličko cimeta. Za še boljši okus jim proti koncu kuhanja dodajte malo


veganska pica
pica s pirino ali drugo moko, s paradižnikovo omako, zelenjavo ali z gobami in z veganskim sirom
testo
400 g pirine moke
1 – 3 žlice ekstra deviškega olivnega olja
1 zavitek vinskega kamna
1/2 žličke soli
obloga
300 g paradižnikove omake
1 rdeča paprika
1/4 rumene paprike
1/4 zelene paprike
12 črnih oliv
200 g veganskege mocarele
1 – 2 žlici indijskih oreškov
1 žlička suhe bazilike
1/2 žličke suhega origana
»Čas priprave« ne vključuje časa priprave paradižnikove omake, ki je odvisen od izbrane različice.
Testo je precej drobljivo, zato je najbolje, da ga razvaljamo kar v pekaču. Pomagamo si z debelejšim kozarcem.
Paprike lahko nadomestimo ali kombiniramo z bučkami, koruzo, čebulo, gobami in podobno.
priprava
Pripravimo eno od številnih različic (pekoče) paradižnikove omake; lahko tudi ekspresno pripravljeno presno.
Sir (gl. ideje) nadrobimo.
Paprike očistimo in narežemo na koščke.
Olive izkoščičimo in razpolovimo.
Indijske oreške grobo sesekljamo.
V večji skledi zmešamo pirino moko, vinski kamen in sol.
Prilijemo olje in 2 decilitra vode, premešamo s kuhalnico in prilivamo še do 1 deciliter vode. Ugnetemo čvrsto testo.
Pekač namažemo z oljem.
Pečico segrejemo na 200 °C.
Testo razvaljamo na blago pomokani delovni površini v obliki pekača; gl. nasveti. Položimo ga v pekač in premažemo s paradižnikovo omako. Po testu enakomerno razdelimo narezane paprike in olive, vse skupaj pa potresemo s sesekljanimi oreški, nadrobljenim sirom, baziliko in origanom.
Pekač za 15 do 25 minut položimo v segreto pečico.
serviranje
Veganska pica je lažja samostojna jed. Ponudimo vročo.

someljejski nasvet
K veganski pici ponudimo kozarec sauvignona.

nadomestek
Pirino moko lahko nadomestimo s polnozrnato (pšenično) moko ali s kako drugo. Če moke kombiniramo, uporabimo dve tretjini pšenične ali pirine moke in tretjino ržene, koruzne ali ječmenove moke.
Paprike lahko nadomestimo ali kombiniramo z bučkami, koruzo, čebulo, gobami in podobno.

izboljšanje
Pica, pečena v električni pečici, bo okusnejša, če jo v pečico položimo na segreto šamotno ali marmornato ploščo.

nasveti
Testo je precej drobljivo, zato je najbolje, da ga razvaljamo kar v pekaču. Pomagamo si z debelejšim kozarcem.
Paprikam pred pripravo obvezno odstranimo grenka belkasta rebra v notranjosti paprike, chefi pa jih najpogosteje tudi olupijo.

pojasnila
Pira ima v primerjavi s pšenico precej tršo lupino, zato med mletjem ostane v njej več hranil, pa tudi okus se bolje ohrani. Pirina moka se bolje topi v vodi in je lažje prebavljiva kot pšenična moka. Vsebuje tudi več beljakovin in manj kalorij kot pšenična moka.
Vinski kamen nastane po naravni poti, zato je naprodaj kot bio ali naravni.
Indijski oreški so plod mahagonovca (lat. Anacardium occidentale), zimzelenega grma ali drevesa, ki zraste do 15 m visoko.

različice
gl. pica (številne različice)

ideje
Vegansko mocarelo lahko pripravimo tudi doma (tudi video; angl.).

opombe
Rdeče, rumene in oranžne paprike imajo polnejši in izrazitejši okus od zelenih.

zdravilni učinki (domnevni)
Paradižnik, papriko, olive in oreške uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Piro zelo dobro prenašajo tudi ljudje, alergični na beljakovine drugih žit.

zanimivosti
Pira je praoblika današnje pšenice.

viri
dopolnjen recept veganska pica
številni različni viri



OSTALO


“Kar se dogaja v klavnicah je variacija na temo izkoriščanja šibkejšega s strani močnejšega. V klavnicah dobesedno črpajo življenje iz živali in to več kot 10.000 krat na minuto ter v presežku šestih milijard na leto zgolj v ZDA. Ljudje, ki imajo premoč, odločajo kdaj bodo te živali umrle, kje bodo umrle in kako bodo umrle. Interesi teh živali ne igrajo prav nobene vloge pri določanju njihove usode. Ubiti žival je že samo po sebi neprijetno dejanje. Rečeno je bilo, da če bi morali sami ubijati živali za meso, ki ga pojemo, bi bili vsi vegetarijanci. Zagotovo zelo malo ljudi kdaj obišče klavnico in prizori iz klavnic niso preveč priljubljeni na televiziji. Ljudje morda upajo, da meso, ki ga kupijo, prihaja od živali, ki je umrla neboleče smrti. Ampak nočejo zares vedeti. Z nakupom mesa zahtevamo, da živali ubijejo in ne zaslužimo si zatiskanja oči pred resnico. Od kje torej prihaja naša hrana?”
- Odlomek iz filma Zemljani (Earthlings).

VIR

http://www.vegan.si/za-zivali/zivali-izkoriscane-za-prehrano/


Mleko in mlečni izdelki

V mlečni industriji se tako kot v vsaki drugi industriji vse vrti okoli maksimiranja dobička in vprašanja, kako “pridobiti” čim več mleka ob čim manjših stroških, pri čemer dobrobit živali ne igra velike – če sploh kakšno – vlogo. Kljub intenzivni propagandi s strani mlečne industrije je kravje mleko podobno (ne)potrebno za zdravje ljudi kot slonje ali pasje mleko. Ali ste vedeli, da smo ljudje edina živalska vrsta, ki pije mleko še po odstavitvi od matere – in to mleko druge živalske vrste?

Telička ločijo od krave, ko je star tri dni, da le ne bi popil preveč mleka in da bi se čim hitreje navadil na drugo hrano, saj je njegova potrebna nam. Vsak dan se na stotisoč teličkov odvede od njihovih mater zato, ker morajo ljudje zadovoljiti svojo nenaravno in nezdravo željo po kravjem mleku. Po približno mesecu dni intenzivnega pitanja končajo v klavnici.

Ljudje ponavadi ne vedo, da so za proizvodnjo mleka, sira, masla in jogurta, krave podvržene vsakoletni nosečnosti. Vsako leto 7-10 mesecev. Ob rojstvu telička je močna materina vez med kravo in njenim novorojenim teličkom prekinjena že v nekaj dneh; teličku dajo nadomestno mleko, sicer bi materino mleko sesal 6 mesecev. Krava mora proizvesti 10-krat več mleka kot bi ga popil njen teliček in to je namenjeno molži, med tem ko se njen teliček prehranjuje z nadomestnim mlekom.

Samo 20-25 odstotkov teličkov nadaljuje svoje življenje v proizvodnji mleka, ostale po dveh tednih odvedejo in namenijo za proizvodnjo mesa, sirišča za proizvodnjo sira in zaradi njihove kože.

Teleta pogosto živijo v izolaciji, v lesenih zabojih, v katerih se ne morejo upogibati in obračati, v katerih sproščajo svoje iztrebke na tla, kjer živijo, krmijo jih z nezdravo tekočino brez železa, da bi meso ostalo roza barve, saj imajo potrošniki takšno meso radi. Po 3-5 mesecih gredo v zakol, a do takrat so že tako nezdravi, da če jih ne bi zaklali, bi umrli zaradi različnih bolezni, povezanimi s prehrano.

Zastrašujoče statistike:

60-75 odstotkov krav je umetno oplojenih (nova tehnologija omogoča vnos celotnega zarodka, ne samo semena);
krave se molze 2-3 krat dnevno in 7-10 mesecev v letu, tudi med nosečnostjo;
namesto da krava proizvede 3 litre mleka na dan za svojega telička, mora proizvesti 30 litrov dnevno;
teža kravjega vimena je lahko tudi 50 kg;
krave so krmljene s koncentriranimi beljakovinami, da se poveča proizvodnja mleka;
naravna življenjska doba krave traja približno 20 let, vendar s pretirano aktivnostjo prek njenih zmožnosti, izčrpana in bolna (36 odstotkov), z nizko proizvodnjo mleka (28 odstotkov), nesposobna za brejost (36 odstotkov), konča v zakolu, ko je stara približno 5 let;
zaradi slabih higienskih razmer in slabega nadzora, ki ga povzroča hitrost proizvodnje in številčnost krav, kovinske cevi, ki sesajo mleko, pogosto prenašajo različne okužbe, pogosto pa krave tudi poškodujejo;
25 odstotkov krav v mlečni industriji vsakodnevno trpi zaradi lenobe, medtem ko jih 25 odstotkov trpi zaradi bolezni kot so vnetje vim (mastitis);
odpadni produkt, ki ga ustvarijo krave, je glavni vzrok za onesnaževanje voda: krava izpusti približno 200 litrov metana, ki je eden od glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja.
O kravah

mleko_2.jpgKrave so inteligentne živali, ki sklepajo doživljenjske medsebojne vezi, njihova naravna življenjska doba pa je 25 let. Krave, ki se jih izkorišča zaradi mesa, ubijejo po enem ali dveh, krave, ki se jih izkorišča za mleko pa po treh letih življenja. Življenja krav so polna bede. Rutinsko jim odstranijo razmnoževalne organe, rogove in jih označujejo z vročimi železnimi palicami brez kakršnikoli sredstev za lajšanje bolečin. Krave na farmah so velikokrat prostorsko omejene in živijo v lastnih iztrebkih ali pa v prašnih prostorih, polnih muh ali/in na neznosni vročini sonca. Pot, ki jo živali prestanejo na poti v klavnico, je dolga in travmatična. Biti morajo brez vode in hrane. V vrsti za zakol se popolnoma zavedajo, kaj jih čaka in zato prestrašeno brcajo in tulijo. Ko klavec nameri med njihove oči, se od strahu začnejo peniti. Krave, ki so preveč poškodovane ali bolne, da bi lahko stale na nogah, odvlečejo z verigami ali pa pustijo, da počasi umirajo. 

O vplivu uživanja mleka in mlečnih izdelkov na zdravje ljudi, si lahko več preberete tukaj: http://www.vegan.si/za-ljudi/zdravje/.

Viri in literatura

http://www.veganstvo.net/ali-ves/mleko/
http://www.facebook.com/NeMleku
http://www.alv.org.au/vegan-easy-challenge-welcome-pack/1-bodi-kar-si-bodi-vegan-vegan-booklet.pdf
http://www.prijatelji-zivotinja.hr/index.hr.php?id=260
http://www.notmilk.com/
http://www.milkdocumentary.com/

VIR


http://www.vegan.si/za-zivali/zivali-izkoriscane-za-prehrano/mleko-mlecni-izdelki/

Ni komentarjev:

Objavite komentar